Novice‎ > ‎Novice 2011‎ > ‎

Udeležba slovenskih veterank na 2. kongresu SCOW na Norveškem

objavljeno: 30. sep. 2012 09:10 avtor: PVD sever Celje   [ posodobljeno 30. sep. 2012 09:10 ]

V sredo in četrtek, 16. in 17. novembra 2011 je v Oslu na Norveškem potekalo 2. mednarodno srečanje stalnega odbora za ženske (SCOW), ki ga je organiziralo Norveško združenje veteranov za mednarodne operacije (NVIO) s podporo norveškega ministrstva za obrambo.

Na mednarodnem srečanju so kot govorniki sodelovali:
- g. Odd Helge Olsen, predsednik norveškega veteranskega združenja za mednarodne operacije
- ga. Marie – Elisabeth Sveri, predsednica stalnega odbora za ženske (SCOW)
- g. Mohammed Benjelloun, glavni sekretar svetovne federacije veteranov
- g. Hamid Ibrahim, predsednik svetovne veteranske organizacije
- ga. Astrid Huitfeldt, predstavnica za odnose z javnostmi in politična svetovalka ministra za zunanje zadeve
- ga. Hanna Helene Syse, svetovalka norveškega ministrstva za obrambo
- ga. Kathrine Raadim, politična svetovalka ministrstva za obrambo
- ga. Elisabeth Rehn, nekdanja ministrica za obrambo Finske
- ga. Torunn L Tryggestad, raziskovalka in projektna direktorica Mirovnega raziskovalnega instituta v Oslu
- g. Jonas Gahr Store, minister za zunanje zadeve

Namen srečanja je bil izmenjava mnenj in izkušenj s predstavniki iz različnih držav o obravnavi žensk veterank in pomembnosti zagotavljanja enakosti med spoloma.

Govorniki so predstavili resolucijo Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov 1325 (UN SCR 1325) in njihove izkušnje z uresničevanjem posameznih aktivnosti. Izpostavili so pomembnost udeležbe žensk v mirovnih pogajanjih, saj bi tako ženskam omogočili mediatorstvo, poglobili njihovo znanje in izkušnje ter okrepili njihovo moč pri sprejemanju odločitev. Na ta način bi tudi ženske povezali z razvojem države.

Srečanja se je udeležilo več kot 80 udeležencev iz 21 držav članic. Udeležba tega srečanja je bila za več kot 100 % višja od prejšnjega, vendar pa 21 držav članic predstavlja manj kot 20% vseh držav članic WVF (93 držav). Majhna udeležba držav članic je le ena izmed šibkosti, za katero želijo raziskati vzrok in ga odpraviti. Slovenijo sta zastopali Gabrijela Borovšak, predstavnica Združenja Sever in Mateja Saksida, predstavnica ZVVS

Stalni odbor za ženske (SCOW) je bil ustanovljen v skladu z ustavo WVF (svetovne veteranske organizacije). Glavni cilj je ugotoviti potrebe in predlagati aktivnosti, ki zadevajo ženske veteranke ali ostale osebe vpletene v oborožene spore v posameznih državah. Z aktivnostmi morajo izpostaviti pravice žensk, prispevati k mednarodnem miru in mirnem reševanju mednarodnih sporov. Aktivnosti morajo vključevati tudi otroke in otroke vojakov, saj njihova zloraba med vojno spada med kršitve vseh načel človekovih pravic.

Predsednica stalnega odbora za ženske ga. Marie – Elisabeth Sveri je predstavila poročilo o delovanju odbora in poudarila, da kljub temu, da internet in elektronska pošta omogočajo dobro komunikacijo med državami, izkušnje kažejo, da je uporaba takega načina komunikacije za nekatere države pravi izziv. Namreč organizacije pridobijo informacije, vendar jih ne posredujejo ženskam oz. predstavnikom delovne skupine. Prav slednje je eden izmed številnih razlogov, da delovne skupine SCEA, SCAA in SCAP niso aktivne. Razen delovne skupine SCEA (ki je v fazi revitalizacije) je potrebno ostale na novo revitalizirati.  
Finančna situacija SCOW je kritična, saj primanjkuje sredstev za njeno delovanje, kar še upočasnuje delovanje delovnih skupin. Potrebno je zagotoviti sredstva za potovanje, nudenje podpore ter spremljanje delovanja regionalnih delovnih skupin za ženske.
Predsednica SCOW je izpostavila pomembnost udeležbe tudi ostalih srečanj, kot npr. Letna komisija za status žensk. Udeležba ostalih srečanj prispeva k večji informiranosti različnih delovnih skupin, ki obravnavajo sorodne teme.  
Vsi smo že videli osvobodilne boje v državah in poskuse vzpostavitve miru. Z upanjem, da bodo ženske v teh državah bolj pripomogle k vzpostavitvi trajnega miru, je bilo 2. mednarodno srečanje SCOW povezano ravno s to tematiko. Varnostni svet Združenih narodov je z resolucijo Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov 1325 (UN SCR 1325), ki je bila sprejeta 31. oktobra 2000, pozval države po enakopravnem vključevanju žensk v mirovne operacije. 26. okrobra 2009 je generalna skupščina WVF v Copenhagnu sprejela resolucijo UN SCR 1325, ki zagotavlja enakost med spoloma. Resolucija (UN SCR 1325) govori o vlogi ženske v konfliktih in mirovnih pogajanjih. Povzema mednarodne obveznosti z vidika nenasilja, miru in varnosti žensk ter uvaja vrsto načel, na podlagi katerih ženske niso več opredeljene zgolj kot žrtve, temveč imajo pomembno vlogo pri preprečevanju in reševanju konfliktov, v mirovnih pogajanjih, mirovnih operacijah in misijah, humanitarnih dejavnostih in dejavnostih v pokonfliktnih obdobjih. Gre za  prizadevanja za priznanje aktivne vloge žensk in za njihovo učinkovitejšo zaščito pred nasiljem.
Žal je uresničevanje resolucije v državah zelo počasno. Po zadnjih podatkih je le 10 odstotkov oseb, ki se pogajajo za mirovne pogodbe, ženskega spola. Potrebno je narediti potrebne korake za uresničevanje resolucije, kot na primer povečati delež žensk v policiji in mirovnih operacijah, zagotoviti večjo participacijo žensk pri mirovnih pogajanjih, pregon povzročiteljev spolnega nasilja ter njihova izključitev iz oboroženih sil in policije.
Prva posebna odposlanka generalnega sekretarja je bila imenovana za misijo OZN v Angoli leta 1992. Danes, leta pozneje, je v misijah še vedno samo ena posebna odposlanka (v UNOMIG, Opazovalni misiji v Gruziji). Zato je generalni sekretar OZN države članice pozval, naj med opazovalke, v mirovne enote in državno policijo, vključijo več žensk. Ženske se sicer skoraj nikoli ne bojujejo v vojnah po svetu, čeprav pogosto najbolj trpijo za posledicami vojn in so pogosto tarče sistematičnega spolnega nasilja. So tudi med bolj prizadetimi skupinami prebivalstva zaradi posledic oboroženih spopadov, kot so revščina, pomanjkanje virov ter različne oblike nasilja in kratenja človekovih pravic.
Ne zavedamo se, kaj povzroči vojna ženskam. V nekaterih državah se še vedno zavzemajo, za volilno pravico žensk, pravico do izobrazbe, svobode in enake plače med moškimi in ženskami. Veliko žensk ni seznanjenih s tem, da lahko voli drugače kot moški ali brat. V teh državah nimajo denarja za izobraževanje žensk in kampanjo, s katero bi se zavzemali in priznali pravice ženskam. Namreč izobražene ženske so manj izpostavljene zlorabam kot neizobražene.
V modernih vojnah je bolj nevarno biti ženska kot vojak. Moški in ženska sta različno obravnavana. Ženske so namenoma tarče posilstev, zato jih je potrebno zaščititi. Najbolj nevarno obdobje za ženske  je obdobje med vojno in mirom, namreč v tem obdobju je največ posilstev. Potrebno je izpostaviti, da je ženska po zakonu ravno tako pomembna kot moški.
Zakaj in kako ženska prispeva k vzpostavitvi trajnega miru v državah?
Spori imajo drugačen vpliv in posledice na moške kot na ženske. Ženske se na spore drugače odzovejo in sicer:
- Bolj izpostavijo svoje potrebe in izkušnje
- Spodbudijo začetek vzpostavitve neformalnih mrež in procesov preko kulturnih, verskih in političnih razlik
- So bolj vokalne aktivistke miru kot moški
- Imajo drugačno razumevanje vzpostavitve miru kot moški:
    *manj strukturnih prenov (cest, železnic, vladnih zgradb...)
    *več poudarka na procesih, razmerjih in ljudeh
    *bolj so osredotočene na ljudi, ki potrebujejo pomoč pri zagotovitvi osnovnih potreb (hrana, izobrazba, zdravje)

Ženske prevzemajo izjemno pomembne aktivne družbene vloge, ki lahko bistveno pripomorejo k preprečitvi, prenehanju in pomiritvi konfliktov, če le dobijo pravočasno in dovolj močno podporo vseh mednarodnih akterjev, ki se trudijo preprečiti, ustaviti in odpraviti konflikt. Različni vlogi moških in žensk v povezavi z oboroženimi spopadi terjata od vseh, ki si prizadevajo za miroljubne rešitve, raznolik pristop pred, med in po spopadih, za kar je potrebno načrtno spodbujanje kulture miru in načela enakosti spolov. Hilary Clinton je s svojim stavkom: »Women`s participation is a necessary global security imperative« (Udeležba žensk je nujna za globalno varnost) naredila v tej smeri velik korak naprej. Seveda je potreben čas, za začne človek razmišljati drugače, vendar je najprej potrebno ženske postaviti na bolj vidna delovna mesta.
Civilni sektor je pomemben za vojsko. Vojska je sicer zelo dobra pri izvrševanju ukazov, vendar je hkrati potrebno zagotoviti tudi varnost prebivalstva. Operacije morajo izvrševati sistematično, upoštevati človekove pravice, odnose med spoloma in predvsem čigava varnost je bolj ogrožena. Ženske morajo biti vključene v mirovne misije za zagotavljanje trajnega miru v državi.  So neizkoriščen vir, ko gre za vzpostavitev miru, poleg tega je spolno izkoriščanje žensk še vedno na zelo visoki ravni. Čeprav se vsi zavedajo kaj se dogaja, ne naredijo ničesar, toda »Tudi neukrepanje pomeni nekaj delati«. To pomeni, da ženske niso pomembne.

1. primer:
Ženske iz Ugande, ki so preživele marsikatero nečloveško mučenje, ne želijo, da jih obravanavamo kot žrtve, temveč kot preživele. Želijo pomagati ostalim in preprečiti tovrstna dejanja, saj se zavedajo, kakšne so posledice. Zato jih moramo vključiti v izobraževanje in v mirovne misije.

2. primer:
Žensko, ki je bila žrtev posilstva, začne njen mož zavračati, saj zaradi tradicije ne more sprejeti, da je bila z drugim moškim.  Pomembno je razumeti kulturo posamezne države in ugotoviti, kaj se dogaja.

Območje kamor je namenjena mirovna misija mora poleg problemov s katerimi se srečuje država, upoštevati tudi vprašanje spolov, ki so del kulture države. V tem primeru bo moral ta dogodek, kot tudi svojo ženo moški sprejeti in prav slednje želimo zagotoviti z akcijskim načrtom posamezne države.  
Resolucijo Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov 1325 (UN SCR 1325) je sprejelo več kot 40 držav članic. Med njimi je 32 članic z že sprejetim nacionalnim akcijskim načrtom, medtem ko je 12 članic v postopku razvoja nacionalnega akcijskega načrta (vključno z ZDA).

Država mora pripraviti nacionalni akcijski načrt, ki zagotavlja naslednje cilje:
- vključevanje načela enakosti spolov v politike preprečevanja in reševanja konfliktnih situacij in v  postopke odločanja in ukrepanja 
   ter povečanje vloge lokalnih žensk v preprečevanju konfliktov in pokonfliktni obnovi kriznih žarišč;
– večja vključenost žensk v mednarodne operacije in misije za ohranjanje ter izgradnjo miru;
– preprečevanje spolnega nasilja nad deklicami in ženskami ter njihova zaščita med oboroženim spopadom in po njem.

Velike, multidimenzionalne misije so na svojih območjih delovanja, z namenom da bi pospešili vključevanje žensk v delo, namestili urade, manjše misije pa žariščne točke. Številne misije so začele vzpostavljati ravnovesje med spoloma tudi v sklopu lokalnih policijskih sil in s temi na novo strukturiranimi silami delovati na področjih, kot sta nasilje v družini in trgovanje z ljudmi. Z oblikovanjem mirovnih operacij z razširjenim mandatom, ki poleg vojaških zajema tudi širok spekter civilnih nalog, se je pojavila priložnost za povečano vlogo žensk. S tem pa se hkrati utrjuje delitev dela na moške in ženske naloge. Veliko ljudi je mnenja, da ženske niso primerne za opravljanje najzahtevnejših bojnih nalog. Vendar fizična in psihična vzdržljivost ni odvisna od spola, temveč od vsakega posameznika. Z nobeno študijo ni mogoče dokazati, da vstop žensk v praviloma moško okolje slabi kohezivnost enote. Zato pri bojnih nalogah ni potrebno delati razlik na osnovi spola, saj lahko vsak, ki zadosti predpisanim pogojem in dokaže svoje sposobnosti, zadovoljivo opravlja naloge. Ne obstaja namreč nobena logična razlaga, ki bi dokazovala, da ženske niso sposobne opravljati nalog na najvišjih položajih.
Največji problem se pojavi, ker je vloga spola v mirovnih operacijah tesno povezana s splošnimi predstavami o spolu v družbi, zato je njihov doprinos še vedno neformalen. Tudi mednarodne organizacije in misije, ki imajo poseben mandat za reševanje vprašanj spola, ne upoštevajo vedno mnenja lokalnih žensk. Resolucije Varnostnega sveta in dejavnost ZN se torej trudita izboljšati stanje, a do enakosti spolov je še precej dolga pot, ki pa je odvisna tudi od močno zakoreninjenih družbenih norm.

Hvala organizatorjem za dva čudovita dneva, ki smo jih preživeli v Oslu. Spoznali smo nove ljudi iz sorodnih organizacij širom sveta in si izmenjali kontaktne podatke. Ko smo poslušali težave nekaterih držav, lahko rečemo, da imamo veterani v Sloveniji dobro urejeno zakonodajo, ki nam zagotavlja uresničevanje naših pravic. To je razvidno tudi iz poročila o položaju žensk-veterank in žrtev vojnega nasilja v Sloveniji, ki je bilo predstavljeno na zasedanju SCOW.
Gostitelji so nam razkazali tudi lepoto glavnega mesta Norveške in nas popeljali med prijazne ljudi.
Comments