23. obletnica A Sever in podelitev zahval ustvarjalcem zbornika

objavljeno: 18. dec. 2012 07:20 avtor: PVD sever Celje   [ posodobljeno 18. dec. 2012 07:23 ]

PVD Sever za celjsko območje je pod pokroviteljstvom Občine Vitanje v petek, 7.12.2012  počastila 23. Obletnico  Akcije Sever s slovesnostjo v Vitanju. Na slovesnosti smo se zahvalili tudi vsem, ki so sodelovali pri izdaji zbornika »Da ne pozabimo«, katerega smo prvič predstavili javnosti pred letom dni. Občina Vitanje se ponaša s povsem posebnim projektom - Kulturnim središčem vesoljskih tehnologij (KSEVT), ki se se ukvarja s kulturalizacijo vesolja ter združevanjem potencialov umetnosti in znanosti.  Projekt je bil izgrajen s pomočjo sredstev Evropske unije in  Evropski sklad za regonalni razvoj.

Prva stalna razstava KSEVT bo trajala dve leti in bo v tem času ponujala tudi vodene oglede za osnovnošolce in dijake. Objekt KSEVT bo medtem v svoji krožni galeriji, študijskem oz. doktorskem delu in večnamenski dvorani gostil simpozije in konference na temo astronavtike/kozmonavtike, začasne razstave in nudil delovni prostor mladim doktorandom, ki bodo tukaj v interdisciplinarnih projektih oblikovali kulturni vesoljski program.

Slovesnost se je pričela s pozdravom župana Občine Vitanje g.  Slavka VETRIHA. V nagovoru je izrazil zadovoljstvo, da smo se odločili  slovesnost ob pomembni obletnici organizirati prav v Vitanju. Odločnost milice ob dogodkih v t.i. akciji Sever, je  pripomogla k pospešeni demokratizaciji Slovenije. Še posebej ga veseli,  da skrbimo, da dogodki iz tistega časa ne bodo šli v pozabo. Nekaj besed je namenil Vitanju in KSEVTU. V nadaljevanju smo debelo uro uživali v vodenem ogledu KSEVTA. Dragan Živadinov, eden od tvorcev projekta, nas je s svojim živahnim vodenjem popeljal skozi življenje in dosežke Hermana Potočnika in skrivnosti KSEVTA. Res smo uživali in izvedeli marsikaj novega.

Po ogledu smo nadaljevali z uradnim delom slovesnosti. Večer so nam popestrili člani Pevskega zbora Vitanje, naš član Franc Brane Gradišnik z lastno skladbo »Slovenski policist« in otroci OŠ Vitanje. Slavnostni govornik Jože Senica, direktor Policijske uprave Celje je poudaril vlogo veteranov pri osamosvajanju Slovenije. Zahvalil se je, da smo z izdajo zbornika poskrbeli, da zgodovina in s tem vloga veteranov pri osamosvajanju, ne bo pozabljena.

Predsednik društva Anton ŠMID in predsednik Komisije za arhivsko gradivo Jože LAŠČAK sta vsem, ki so pomagali pri nastajanju in izdaji zbornika »Da ne pozabimo« podelila posebne zahvale.  Sneg in slabo vreme sta precej prejemnikov zadržala doma. Vsem, ki se podelitve niso udeležili, bomo zahvale podelili ob drugi priložnosti.

Predsednik društva in podpredsednik Darko Repenšek pa sta podelila še nekaj ostalih priznanj društva in plakete društva najzaslužnejšim članom in drugim pravnim in fizičnim osebam, ki so s svojim delom pripomogla, da društvo deluje dobro. Plakete društva so prejeli: Franc Bevc,  Jože Laščak, Policijska uprava Celje,  Premogovnik Velenje in Bojan Vrečič. Plakete društva so bile letos podeljene prvič.

 

Po končani pritreditvi smo ob prigrizku in kozarčku obujali spomine na čas, ki ga ne bi smelo biti, na čas, ki je v nas pustil občutek, da smo v pravem trenutku s pogumom in ponosom pomagali storiti nekaj velikega. Uresničili smo sanje mnogih generacij o samostojni in  neodvisni Sloveniji. Pogostitev so nam omogočili Mlekarna Celeia Arja vas, Mesnine Celje, Zlati grič d.o.o. , Pekarna Težak. Hvala vsem!

Poziv članom PVD Sever Celje, da se udeležijo protestov 21.12.2012

objavljeno: 17. dec. 2012 01:05 avtor: PVD sever Celje   [ posodobljeno 17. dec. 2012 04:06 ]

Veterani PVD Sever za celjsko območje se bomo organizirano udeležili vseslovenskih protestov, ki bodo v petek, 21.12.2012 v Ljubljani.

Organiziran bo skupinski prevoz v Ljubljanio, zato se naj vsi udeleženci prijavijo pri predsednikih odbora to torka, 18.12.2012 do 12..00 ure.


Objavljamo  informacijo ZS o udeležbi na protestih:

Na 17. seji Upravnega odbora Združenja Sever dne 14.12.2012 je bilo soglasno odločeno, da se člani Združenja Sever udeležimo protestnega shoda, ki je napovedan za petek 21.12.2012, ob 15. uri, na Kongresnem trgu v Ljubljani. Na protest bomo prišli veterani vseh 12 društev Sever na lastno odgovornost. Društva bodo sama ali v sodelovanju z Pokrajinskimi odbori ZVVS organizirala avtobusni prevoz v Ljubljano in nazaj.
 
Prihod v Ljubljano bo med 15. in 15.30 uro. Avtobusi bodo izkrcali udeležence na Aškerčevi c. v bližini Križank, kjer bo tudi zborno mesto veteranov. Od tam bo povorka peš krenila na Kongresni trg, kjer se bomo ob 16. uri priključili drugim protestnikom. Okoli 18. ure bomo protestni shod zapustili.  
 
Veterani Sever se protestnega shoda ne bomo udeležili v veteranski svečani obleki, imeli pa bomo pohodne prapore in druge simbole društev Sever (npr. kapice s ščitki, brezrokavnike, anorake, dele športne veteranske obleke, značke idp.).
 
Na shodu bo prebrana skupna protestna izjava obeh veteranskih združenj (ZVVS in ZPVDS), katero bomo posredovali tudi medijem in najvišjim državnim organom.
 
Pred shodom bosta delegaciji obeh veteranskih organizacij položile lovorjev venec k spomeniku padlim v vopjni za Slovenijo 91. Pri polaganju bosta sodelovala prapora ZVVS in ZPVDS ter po en nosač venca iz vsake organizacije. Delegaciji se bosta kasneje pridružili protestnikom na zbirnem mestu pri Križankah.
 
Opozarjamo, da je treba med potovanjem in protestnim shodom skrbeti za red in lastno varnost,  na shodu pa se pričakuje dostojanstveno ravnanje. Transparenti naj bodo vsebinski in ne žaljivi. Izražajo naj naše razočaranje s stanjem v državi, opozarajo na nepravilnosti in izražajo zahteve po izboljšanju razmer. Treba je vedeti, da v prvi vrsti in predvsem ljudje demonstrirajo zato, ker izražajo svojo socialno stisko, ker tako kot sedaj naprej ne morejo več živeti. Siti so ljudi, predvsem vladajočih elit, ki so jih v to stanje pripeljali, a vendar še naprej mečejo ljudem pesek v oči. Zapravili so državo, razprodali premoženje, ki je bilo ustvarjeno tudi s prostovoljnim delom državljanov RS. 270.000 ljudi je na pragu revščine in lačni so otroci v šoli in doma.

 

Dr. Bučar, soavtor naše ustave, pravi na spremembe, ki jih predlagajo politiki, da se za njimi skriva "izključno interes premiera Janše po doživljenjskem vladanju". Vsi veliki oblastniki so si vedno prizadevali za akumulacijo moči.

Vlada pri tem tudi namerno manipulira z "gnevom" ljudi in z demonstracijami, ki so se sprožile po vsej državi. Človek, ki izgubi stik z ljudmi mora oditi.  Sedaj pa nam še Janša pravi, da nismo civiliziran narod, ker protestiramo na tak način. Izgleda da vladajoči razred zajema panika, sklicuje policijske in vojaške vrhove, vse  z namenom, da zaščiti svoje riti. Oni na oblasti niso izgubi nič (lepe plače, privilegije), nekateri ljudje pa so izgubili vse - prihodnost zase in za svoje otroke. Na odgovornost moramo poklicati tiste, ki so pripeljali do tega, da ljudje iz obupa protestirajo. Namesto, da bi zapirali ljudi, ki so pahnili sto tisoče v siromaštvo, bodo zapirali ljudi, ki so lačni in nimajo več nič izgubiti.

Za nastale razmere je kriva vladajoča elita, vlada in nihče drug. To kar doživljamo je posledica politike, kjer je elita skrbela le zase, kradla, ropala, ugrabila državo. Izgubila je stik z realnostjo in je počilo. In izzivati razjarjeno množico nikoli v zgodovini ni bilo pametno, saj ljudstvo na koncu vedno zmaga. S tistimi, ki kršijo človekove pravice in rušijo socialno in pravno državo, ki ponujajo zgolj le človekove stiske in pomanjkanje, vitko državo in diktat neoliberalnega reda ni mogoče sklepati kompromisov.

Tako kot smo se v prvih vrstah leta 1991 borili za samostojno in suvereno državo, se bomo tudi sedaj skupaj z drugimi borili za poštenost, pravičnost, solidarnost, demokratičnost in pravno državo enakopravnih ljudi. Zato da bo vsak človek od svojega dela lahko živel človeka vredno življenje. Vedno smo bili in bomo na strani delovnih ljudi in občanov, te lepe in naše Slovenije.

 
Anton Pozvek
Generalni sekretar Združenja Sever
M: 041 725 397

Izjava predsednika ZS o udeležbi veteranov na protestih 21.12.2012

objavljeno: 17. dec. 2012 00:59 avtor: PVD sever Celje   [ posodobljeno 17. dec. 2012 00:59 ]

V celoti objavljamo izjavo predsednika Združenja Sever g. MIha MOLANA, ki je bila objavljena na POP TV.

PO ŠTEVILNIH POBUDAH VETERANOV SMO V ORGANIH ZDRUŽENJA SEVER SPREJELI SOGLASNO ODLOČITEV,  DA SE POLICIJSKI VETERANI UDELEŽIMO PROTESTOV, KI SO NAPOVEDANI ZA 21. DECEMBER. AKTIVNOSTI USKLAJUJEMO Z VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO IN SMO PREPRIČANI, DA BOMO SKUPAJ, ENAKO KOT V DEVETDESETIH LETIH. OBŽALUJEMO, DA SE MORAMO POSLUŽITI TE SKRAJNE METODE OPOZARJANJA OBLASTNIKOV NA NEVZDRŽNO STANJE V DRUŽBI, VENDAR JE TO EDINO KAR NAM OSTANE, SAJ NISO PRIPRAVLJENI NA DIALOG.ZATO JIM ŽELIMO NA TA NAČIN JASNO  POVEDATI, DA SE NISMO BORILI ZA TO, KAR IMAMO DANES.


NE MOREJO NAS ZDRAVITI TISTI, KI SO S SVOJIMI NAPAČNIMI DIAGNOZAMI IN ZDRAVILI POVZROČILI TAKŠNO STANJE. ZATO JE SKRAJNI ČAS, DA ZAPUSTIJO DOBRO PLAČANE FOTELJE VSI, KI SO JIH GRELI ZADNJIH DVAJSET LET IN SO S SVOJIMI ODLOČITVAMI UNIČILI SOCIALNO DRŽAVO, SPRAVILI SKORAJ 300.000 LJUDI POD PRAG REVČINE, POVZROČILI ARMADO NEZAPOSLENIH, NAREDILI POPOLNOMA NEPERSPEKTIVNO DRUŽBO ZA MLADE, IZGUBILI NAŠE ZAUPANJE IN NA DRUGI STRANI OMOGOČILI PLENJENJE NARODNEGA BOGASTVA IN NESLUTENO BOGATENJE PEŠČICI LJUDI S KORUPCIJO IN KLIENTELIZMOM. ZA SVOJA RAVNANJA MORAJO NOSITI ODGOVORNOST IN ZATO SE BODO MORALI SLEJ KO PREJ POSLOVITI.


VETERANI POZIVAMO VSE UDELEŽENCE PROTESTOV, DA NAJ PROTESTIRAJO MIRNO IN SE NAJ DO MOREBITNIH NASILNEŽEV, HULIGANOV IN PLAČANCEV DISTANCIRAJO IN S TEM OMOGOČIJO UČINKOVITO DELO POLICIJE. ČE KDO, SE MI VETERANI ZAVEDAMO IZJEMNO TEŽKEGA POLOŽAJA POLICISTOV, ZATO JIM  SPOROČAMO, DA SMO Z NJIMI IN JIH V NJIHOVIH PRIZADEVANJIH ZA ZAGOTOVITEV VARNOSTI MIRNIM PROTESTNIKOM V POPOLNOSTI PODPIRAMO.


Spominski dan Združenja Sever za Bledu

objavljeno: 2. dec. 2012 23:57 avtor: PVD sever Celje   [ posodobljeno 2. dec. 2012 23:57 ]

1. decembra letos je minilo že 23 let, odkar smo tedanji miličniki preprečili miting resnice v Ljubljani. V spomin na t.i. Akcijo Sever, po kateri nosijo ime naša društva in zveza policijskih veteranskih društev smo se člani PVD Sever za celjsko območje udeležili osrednje slovesnosti v festivalni dvorani na Bledu.
Salbvnostni govornik je bil dr. Jiože Pirjevec.
Veterane pa je v odsotnosti predsednika Združenja Sever Miha mOlana, nagovoril podpredsednik ANgel Vidmar.
Njegov govor objavljamo v celoti.

Cenjene veteranke – spoštovani veterani, gospe in gospodje!

Prijetna dolžnost  mi je pripadla nocoj, da vas lahko pozdravim v imenu  Zveze policijskih veteranskih društev SEVER in seveda v imenu vseh slovenskih policijskih veteranov.

V naši sredi velja poseben pozdrav

- svojcem padlih in ranjenim iz vrst ONZ v osamosvojitveni vojni leta 91,

- slavnostnemu govorcu  akademiku prof. dr. Jožetu Pirjevcu,

- g. Janezu Fajfarju, županu občine Bled,

 

Pozdravljam predsednike in druge predstavnike:

- Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije,

- Zveze društev vojnih invalidov Slovenije,

- Zveze veteranov vojne za Slovenijo,

- Zveze društev general Maister,

- Društva TIGR Primorske,

- predstavnike policije in drugih policijskih stanovskih društev,

- predstavnike Slovenske vojske,

- pozdrav namenjam  županom in predstavnikom drugih Gorenjskih občin,

- pozdravljeni predstavniki Območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo na Gorenjskem

Dobrodošli vsi drugi, ki ste se prijazno odzvali našemu vabilo.

Poseben pozdrav namenjam tudi vsem dobitnikom letošnjih priznanj Združenja Sever.

Opravičujem  našega predsednika Miho Molana, ki danes zaradi bolezni ne more biti z nami . Želimo mu čim prejšnje okrevanje.

Danes praznujemo ! Praznujemo spominski  dan Združenja SEVER. Praznujemo dan, ki je po našem  trdnem prepričanju pomenil  začetek  demokratizacije  Slovenije in začetek osamosvojitvenih procesov. Tega začetka, ki je sicer bil  začetek  nečesa novega se moramo spominjati z vsem dolžnim spoštovanjem  ob zavedanju, da se zgodovina slovenskega naroda in  njegova želja po samostojni državi ni začela pisati ne leta 1989 in ne  leta 1991. Slovenski narod je v različnih zgodovinskih obdobjih   trpel in krvavel se boril in umiral za slovensko zemljo in slovensko besedo.

 

Moje posebno spoštovanje  danes namenjam prisotnim svojcem naših  soborcev, ki so na oltar domovine v osamosvojitveni vojni položili svoja življenja. Vedno se jih bomo spominjali, zato predlagam, da spominu nanje posvetimo minuto  naše zbranosti:

Slava jim !

 

Čas hitro teče saj je od tistih prelomnih trenutkov v slovenski zgodovini minilo že več kot dvajset let. Nismo  in ne bomo pozabili ne naših padlih, ranjenih in ne naše vloge, ki smo jo imeli kot Milica v obdobju osamosvojitvenih procesov. Krivični in nedostojni so vsi tisti, ki z lahkoto opletajo z jezikom  z namenom zmanjševanja pomena akcije SEVER za nadaljnji  razvoj takratnih dogodkov v  Sloveniji. Nevedni in zlonamerni so vsi tisti, ki slovenske osamosvojitvene aktivnosti kot proces, in slovensko osamosvojitveno  vojno kot oborožen spopad smatrajo kot svojo lastnino. Za osamosvojitev Slovenije je zaslužen slovenski narod, ki sta mu v tem projektu tesno  stala ob strani slovenska milica in slovenska teritorialna obramba kot oboroženi strukturi. Da, res je , nekateri so imeli že takrat svoje, račune in svoje interese.  Državljani Slovenije pa smo imeli takrat in imamo tudi danes enako žejo, željo po pravični in lepši Sloveniji. Žal se  naše sanje niso uresničile.

Gotovo bodo nekateri rekli, da sem zašel na spolzek politični parket. Prav, da  je spolzek in marsikomu bi že zdavnaj moralo zaradi  prevalov in obratov zdrsniti na njem, da se ne bi več nikoli pobral. Danes naj bi bili tukaj zbrani člani skrajno ekstremne levičarske organizacije, tako nas je  baje označil vidni slovenski politik, ki je bil včasih član naše organizacije. Ali je na tako  izjavo potrebno reagirati ?  DA .

Naše Združenje SEVER in naša društva so za svoje delo  in svoje aktivnosti odgovorna izključno in samo članom. Nobeden politik ne levi in ne desni pa tudi tisti vmes ne,  ne more in ne bo usmerjal našega dela in  naših aktivnosti. O  teh se bomo odločali sami. V njihovi maniri nam in našim veteranskim soborcem lahko povedo, da smo nezaželeni, lahko nam v svoji maniri  odrekajo pravice, ki so nam bile,  kot zahvala  države,  zaradi našega prispevka v različnih vojnah dodeljene in priznane .  Ponosa, da so in smo ustvarjali in ustvarili to državo nam ne morejo odvzeti.   

Prav zaradi tega, ker smo bili za to Slovenijo pripravljeni dati in storiti prav vse, tako kot državljani in tudi kot veterani imamo pravico in dolžnost povedati, da smo imeli v mislih  in v naših željah  drugačno Slovenijo. Naša želja je bila ustvariti  Samostojno Slovenijo v kateri bo dovolj prostora za normalno življenje vseh, državo, socialnih in pravnih vrednost, državo, v kateri je poštenost vrlina, državo, ki ne bo izropana in v kateri ne bo poteptano  človekovo dostojanstvo, državo kjer otroci ne bodo lačni kruha in  ki je ne bodo obvladovale različne združbe.  

 

Spoštovane in spoštovani

Tudi veterani ne moremo biti  ravnodušni do vsega kar se zadnje dni dogaja v naši Sloveniji. Žal nam je, da je  do tega kar se dogaja v zadnjih dneh moralo priti. Prišlo je prepozno, zato  je prav  da so zahteve  ponižanih, užaljenih in zaničevanih državljanov Slovenije radikalne in ostre, vendar dostojanstvene. V naši državi ima oblast ljudstvo ne skorumpirani, obtoženi in obsojeni politiki ne mafijske združbe  in tajkunske naveze zato ima ljudstvo pravico povedati to,  kar  je že povedalo v majniški deklaraciji  leta 1989 to pa je:

 -  da želimo živeti v državi v kateri  se spoštujejo človekove pravice,

 - da si bomo prizadevali  za  duhovno in gmotno blaginjo  vseh njenih državljanov.

 

Vsi tisti, ki ste in so imeli  možnost in priložnost  voditi to državo v zadnjih dvajsetih letih, PADLI STE NA IZPITU, zato, ker niste videli državljank in državljanov Slovenije, temveč le sebe, svoje koristi in lastno povzpetništvo. Visoko ste letali in pristanek bo verjetno trd in  boleč. Izjeme so bile v tem obdobju jih pozdravljamo  in njim gre vse naše spoštovanje.  

 

Policijski veterani ne moremo  biti ravnodušni, ko opazujemo naše stanovske kolege pri poskusih obvladovanja nastalih razmer. Prepričani smo, da bodo zmogli pravilnih odločitev.

 

Nekdo- tega tovariša smo pred nekaj dnevi pokopali je dejal : Slovenska milica slovenskih delavcev ne bo pretepala. Naj to pravilo velja tudi danes.

 

Srečno Slovenija !





Mariborske demonstracije-izjava za javnost Združenja Sever

objavljeno: 29. nov. 2012 21:21 avtor: PVD sever Celje   [ posodobljeno 29. nov. 2012 21:21 ]

V priponki objavljamo izjavo za javnost Združenja Sever  v zvezi z Mariborskimi demonstracijami,

Umrl je član društva Peter Mlakar

objavljeno: 20. nov. 2012 05:18 avtor: PVD sever Celje   [ posodobljeno 20. nov. 2012 05:18 ]


Obveščam vas, da je v 79. letu umrl  član PVD Sever za celjsko območje - Odbora Slov. Konjice, g.  Peter Mlakar.

Pogreb bo v petek 23.11.2012 ob 15.00 uri na pokopališču v  Slovensih Konjicah, žara bo v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču na dan pogreba od 9.00 ure dalje.


Krn – pohod spomina 1918–2012

objavljeno: 12. nov. 2012 07:18 avtor: PVD sever Celje   [ posodobljeno 12. nov. 2012 07:18 ]

V soboto 10. 11. 2012 smo se štirje člani Odbora Celje podali v Lepeno, od koder smo v oblačnem vremenu krenili na Krnsko jezero. Udeležili smo se 15 pohoda, ki je namenjen obletnici konca 1. svetovne vojne. Po krajši slovesnosti in govoru obrambnega ministra Hojsa so delegacije položile vence na grobišču blizu koče.

Vabilo na IZLET in družabni zaključek leta

objavljeno: 6. nov. 2012 01:54 avtor: PVD sever Celje   [ posodobljeno 6. nov. 2012 01:54 ]

 

IZLET IN ZAKLJUČEK LETA  -  VABILO

 

 

 

Člane društva in njihove partnerje vabimo, da se nam pridružijo in da skupaj preživimo lep dan

v soboto, 15.12.2012 ob 08.00 uri

pred dvorano Zlatorog na Golovcu v Celju.

 

 

 

Program izleta:

·         odhod iz Celja ob 08.00 uri. Odpeljali se bomo proti Ptuju, kjer se bomo najprej okrepčali s toplo malico
·         po malici se b
omo podali v labirint Ptujske kleti na degustacijo vina in prigrizek
·         s turističnim  vodičem se bomo sprehodili po Ptujskih ulicah in spoznali znamenitosti       
        Ptuja ter si mimogrede ustavili na stojnicah   novoletnega sejma

·         Iz Ptuja bomo odšli okoli 12.00 ure v smeri Hrvaške
·        V priznanem gostišču »K Jeleni« nas bo čakalo kosilo in živa glasba.  Dan bomo zaključili s
       plesom in veselim druženjem, ob dobri hrani in  pijači.- Pred odhodom nas bodo postregli
       še z večerjo.

·         V Celje se bomo vrnili  v poznih večernih urah, odvisno od razpoloženja


Cena izleta bo predvidoma 22 EUR.  V ceno je vštet prevoz z avtobusom, brezalkoholne pijače na avtobusu, malica, vodeni ogled Ptuja, kosilo, večerja in vsa pijača ter živa glasba v priznanem gostišču »K Jeleni« na hrvaški strani.   

Ne pozabite na veljavni osebni dokument.

Prijave sprejemajo predsedniki odborov do zasedbe prostih mest na dveh avtobusih. Predprijave zbiramo do  20.11.2012 zaradi nadaljne organizacije, ki je odvisna od števila udeležencev.

Prisrčno vabljeni, s sabo prinesite obilo dobre volje.

ORGANIZACIJSKI ODBOR



Prisrčno vabljeni, da z nami preživite 15. december!


21. obletnica odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, Radenci, 26.10.2012

objavljeno: 29. okt. 2012 03:39 avtor: PVD sever Celje   [ posodobljeno 29. okt. 2012 03:40 ]

Delegacija PVD Sever za celjsko območje in praporščak društva Marjan Zagoričnik so jse 26.10.2012 udeležili slovesnosti ob 21. Obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije.  Spomin na dan, ko je iz koprskega pristanišča odplula še zadnja ladja z vojaki JLA, je živ še danes, saj se je s tem dogodkom v resnici začela prava slovenska suverenost.

 Polno dvorano je pozdravil podžupan občine Radenci. V kulturnem programo je sodeloval Policijski orkester s solistom Matjažem Mrakom, ki nam je popestril turoben deževni dan.

 


Slavnostni govornik je bil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk.

Njegov govor objavljamo v celoti:

 

»Spoštovane veteranke in veterani,
pripadnice in pripadniki Slovenske vojske in Slovenske policije,
spoštovani župani pomurskih občin, organizatorji današnje slovesnosti,
dragi gostje,

25. oktobra 1991, natančno ob 23.45 uri, se je poslednji vojak poražene Jugoslovanske armade vkrcal na malteški trajekt VENUS in na trajekt JA PO-9. S tem dejanjem se je končala še zadnja vojaška prisotnost jugoslovanske vojske na slovenskem ozemlju. Danes se ponovno spominjamo vrhunsko opravljenega dela, odločnosti, hrabrosti in visoke morale tistih pripadnikov slovenske milice in Teritorialne obrambe, ki so neposredno sodelovali v tej varnostni operaciji. Odhod zadnjih pripadnikov jugoslovanske vojske s slovenskega ozemlja je predstavljal močan simbol našega uspeha. Pot do tega končnega uspeha in do naše popolne samostojnosti, je bila dolga in krvava, pa vendar, zgodovinsko gledano, svetla ter prežeta s ponosom, hrabrostjo, junaštvom in predvsem domoljubjem.

Vse to in še veliko več se je dogajalo v minulem 20. stoletju. Svet je doživel prvo svetovno vojno ter njene strahote in posledice, tako človeške kot ozemeljske. General Maister je s svojimi borci v bojih za našo severno mejo vzpostavil ozemeljske podlage, na katerih je bila v naslednjih desetletjih mogoča sklenitev slovenskega nacionalnega ozemlja, s tem pa tudi prostor za ustanovitev samostojne države. Spomnimo se številnih žrtev fašizma in nacizma ter odpora borbene organizacije TIGR. Ne pozabimo, da sta fašizem in kasneje nacizem za slovenski narod pomenila ne le zanikanje človeške svobode, ampak tudi ogrožanje narodovega obstoja. Spomnimo se tudi narodnoosvobodilnega in partizanskega boja slovenskega naroda v drugi svetovni vojni in zaokrožitve našega nacionalnega ozemlja, ki je pol stoletja kasneje postalo ozemlje suverene države Slovenije.


Spoštovani,

v zgodovini vsakega naroda in vsake države so dogodki, ki ne smejo biti pozabljeni. Govoril sem o velikih, zgodovinskih dogodkih 20. stoletja, ki so bili izjemnega pomena za slovenski narod.

V tem stoletju se je dokončno izoblikovala slovenska država. Ob koncu stoletja smo bili ponovno pred usodno odločitvijo in slovenski narod se je na plebiscitu odločil, da želi živeti v samostojni in suvereni državi, v družini evropskih držav in narodov. Vendar je prav, da še enkrat spomnimo tudi na usodnost časa pred samim plebiscitom in da našo končno zmago razumemo tudi kot del procesa, ki se je začel že v osemdesetih letih v širšem, evropskem prostoru, predvsem v državah t.i. Vzhodnega bloka, in ki se je najbolj tragično končal ravno na prostoru naše bivše skupne države, Jugoslavije.

Ob koncu osemdesetih let je v Sloveniji že nastala družbena klima, ki je zahtevala odločne spremembe, zlasti pa spoštovanje človekovih pravic in politično demokracijo. Po aretaciji četverice spomladi 1988, ki je povzročila veliko družbeno vrenje, je bil ustanovljen odbor za varstvo človekovih pravic in nastalo je gibanje, iz katerega je izšla nova, demokratična in pluralistična ureditev. Zgodile so se pomembne ustavne spremembe, ki so uveljavile tudi "trajno, celovito in neodtujljivo pravico slovenskega naroda do samoodločbe". Amandmaji k ustavi Socialistične Republike Slovenije so uzakonili ustanavljanje političnih strank in demokratične volitve, ki so bile aprila 1990. Na plebiscitu 23. decembra 1990 se je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev izreklo za samostojno in neodvisno državo. Ta demokratični razvoj in to oblikovanje volje do neodvisnosti in svobode pa sta se morala soočiti z agresijo. Decembra 1989 je takratna slovenska milica z odlično vodeno in izvedeno akcijo preprečila agresijo Miloševićevih jurišnikov proti Sloveniji. Poskus odvzema orožja Teritorialni obrambi leta 1990 je bil novo agresivno dejanje proti Republiki Sloveniji. Vendar tudi ta poskus ni preprečil priprav na osamosvojitev in ni vzelo poguma naši Teritorialni obrambi in milici. Kljub temu poskusu je bila ustanovljena Manevrska struktura narodne zaščite, v kateri so bili pretežno pripadniki TO, milice in upravnih organov za Ljudsko obrambo. Jeseni, natančneje oktobra 1990, je bil ustanovljen Republiški štab za TO, ki je bil podrejen takratnemu predsedstvu Republike Slovenije in je prevzel vodenje ter poveljevanje poveljstvom in enotam TO.

Spomladi 1991 so razmere dozorele za sprejem končnih odločitev in odločilnih akcij. Žal ni šlo brez nasilja in tudi žrtev. V Mariboru je pod kolesi vojaškega oklepnika JA padla prva žrtev. Proces osamosvajanja pa se je nadaljeval. 25. junija 1991 je Skupščina Republike Slovenije sprejela listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji. S tem je bila uvedena državna samostojnost Republike Slovenije in naša trobojnica, zastava nove slovenske države, je ponosno zaplapolala. Že v zgodnjih urah naslednjega dne pa smo bili v vojni, ki nam je bila vsiljena, vendar smo bili nanjo pripravljeni. Pravica do samoobrambe pred oboroženo agresijo je temeljna, neodtujljiva pravica naroda. Njena uresničitev pa zahteva polno obrambno usposobljenost.

Danes se s ponosom spominjamo tega, da je bila naša osamosvojitvena vojna uspešna. Kot v vsaki vojni, so bile tudi v tej žrtve, ki jih obžalujemo, vendar se jih spominjamo s spoštovanjem in globoko hvaležnostjo. Za našo samostojno državo so dali največ, kar so imeli, – svoja življenja.

Hvala jim!

Poudariti pa je treba tudi to, da je Teritorialna obramba, skupaj z milico in ob podpori celotne Slovenije, to nalogo opravila častno in tudi v vseh pogledih – političnih in vojaških – uspešno. Zato lahko s ponosom trdim, da sta bili tako Teritorialna obramba kot milica takrat popolnega zaupanja vredne obrambne sile slovenskega naroda. Zato se danes s ponosom in samozavestjo spominjamo dneva, ko je slovenska država dokončno postala suverena in brez prisotnosti tuje vojaške sile na svojem ozemlju.

In ta trenutek začetka popolne suverenosti naše države in domovine praznujemo danes in se ob tem spominjamo brezhibno izvedene varnostne operacije. Ob tej priložnosti se vsem, ki ste v njej sodelovali, iskreno zahvaljujem!

In zakaj sem našteval nekatere dogodke iz let 1989, 1990 in 1991? Predvsem zato, da poudarim, da bi bila naša osamosvojitev bistveno težja in bistveno bolj tragična, če ne bi bilo vseh naštetih dogodkov. Ustvarjeni sta bili pravna podlaga in operativna sposobnost za vsa kasnejša dejanja, vse do organiziranja obrambnih sil, izvedbe oboroženega odpora ter našega mednarodnega priznanja. Izvedene so bile vse možne priprave in zagotovljena je bila politična enotnost.

Od takrat je minilo več kot dvajset let. Tako kot ostali pomembni dogodki v naši zgodovini, o katerih sem govoril, tudi dogodki v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja postajajo vse bolj oddaljen spomin. Razmere, v katerih smo se znašli, vse bolj in vsak dan bolj izrazito zahtevajo odgovore na številna vprašanja.

Ali je res kriva samo svetovna gospodarska kriza? Zakaj se nismo nanjo bolje in pravočasneje pripravili? Zakaj morajo to krizo občutiti najbolj ranljive skupine?

Veterani obeh vojn lahko to vprašanje še bolj upravičeno postavljate! Vi ste bili tisti, ki se niste spraševali, ali boste vzeli orožje v roke in se postavili v bran svojemu narodu! Verjamem, da bi danes, ne glede na vse, storili enako! Zato razumem vaše razočaranje ob načinu odvzema tistega, kar je vam pomenilo priznanje in zahvalo za vašo odločitev, za vaše odrekanje in za vašo pripravljenost žrtvovati se za domovino!

Zato tudi danes ponavljam: vlada in državni zbor nista storila prav, ko sta z Zakonom o uravnoteženju javnih financ ustvarila nevarnost diskriminacije. Storjena je bila krivica in krivice je treba popravljati. Sprejmemo lahko dejstva, da se ljudje tudi motijo in da pride do krivične odločitve. Toda krivične odločitve je treba popraviti čimprej. Ta naloga ostaja za naprej in vsi državljani in državljanke Republike Slovenije bomo opazovali državni zbor v prihodnjih dneh ter ga ocenjevali po tem, kako dobro in kako hitro bo odpravil krivico, ki jo je povzročil.

Danes se državljanke in državljani upravičeno in zaskrbljeno sprašujejo, kaj pomeni takšna zakonodajna praksa. Zakoni se sprejemajo kot po tekočem traku in skrajšanih postopkih. Njihova kakovost je velikokrat vprašljiva. Ta praksa je že načela zaupanje v vlado in državni zbor. Vse pogosteje se slišijo opozorila, da je takšna praksa v neskladju z ustavo. Vlada, stranke in državni zbor naj slišijo ta opozorila in svojo prakso spremenijo.


Spoštovane veteranke in veterani,

tudi vi ste tisti, ki povezujete domoljube, ki ohranjate, negujete in zagovarjate zgodovinske vrednote in tradicije, ki so jih izbojevale starejše in prejšnje generacije. Vsi se po svojih močeh trudite ter si skladno s cilji in nameni delovanja prizadevate za ohranitev vrednot v narodovem spominu, za krepitev domoljubja in zavesti o pripadanju narodu in domovini.

Hvala vam in srečno, Slovenija!

 

 

 

Za nami je 4. Hohlerjev pohod

objavljeno: 29. okt. 2012 02:52 avtor: PVD sever Celje   [ posodobljeno 29. okt. 2012 02:52 ]

Avto: Jože Laščak


Letošnji pohod v organizaciji PVD SEVER za celjsko območje, odbora Slovenske Konjic-Vitanje-Zreče in pod pokroviteljstvom občine Slovenske Konjice, je potekal Od Slovenskih Konjic, preko Tepanja do Kraberka. Pot so letos pripravili Berti K., Zvonko K. in Jože A.. Sobota se je prebudila s soncem obdanem jutru. Ob 7.30 uri smo se pričeli zbirati pred PP Slovenske Konjice. Ob 8.00 nas je bilo zbranih že več kot 60, nekaj se nam jih priključi še nato v Tepanju. Po krajšem nagovoru predsednika odbora in predsednika društva, smo pohodniki krenili na pot. Kolono je vodil Berti K.. Pot nas je vodila preko Tepanjskega vrha, kjer smo se pri bratu pokojnega Konrada,  malo podprli ter pot nadaljevali do domačije Hohler, kjer smo imeli, ob pogostitvi domačih, krajši postanek. Na tej domačiji stoji spominska plošča, hraniteljev orožja, katero bi m orali 26.10.2008 odkriti, a je ravno ob času ko se bi  moralo to zgoditi Konrad umrl v ZD Slovenske Konjice. Po njem se imenuje naš vsakoletni pohod, s katerim počastimo tudi vse  vse hrabre družine, ki so pred osamosvojitvijo hranile orožje od TO, CZ in takratne Milice. Na našem območju je bilo takšnih skladišč kar 26. Po poti želimo obiskati čim več teh, zato pot vsako leto nekoliko spremenimo. Tu so se nam priključili še ostali in kolona je štela preko 70 pohodnikov. Nato nas je pot vodila preko Prežigala do Žičke Gorce, kjer nam je Urban s svojo družino vlil novih moči za nadaljevanje. V Žičah smo se ustavili pri mlinu in žagi, katera svoje delo opravljata samo s pomočjo vode že od leta 1858. Gospodar in njegov sin sta nam prijazno prikazala delovanje tako mlina kot žage. Od tod smo krenili naprej proti Kraberku do Krošljevih, kjer so prav tako hranili orožje in se po dobrem okrepčilu vrnili na izhodiščno točko. Med pohodniki smo tudi letos boli pripadniki PVD SEVER in ZVVS, pridružili so se nam še drugi, tudi iz drugih krajev, tako, da se je pohod že dobro uveljavil in nasvidenje naslednjo leto 19.20.2013.

4. Hohlerjev pohod 20.10.2012


1-10 of 43