Novice‎ > ‎Novice 2013‎ > ‎

Praznovanje dneva državnosti in srečanje veteranov v Mozirju

objavljeno: 2. jul. 2013 03:12 avtor: PVD sever Celje   [ posodobljeno 2. jul. 2013 03:12 ]
PVD Sever za celjsko območje - Odbor Mozirje in OZVVS Zgornjesavinjsko - Zadrečke doline sta ob dnevu državnosti pripravila slovesnost in srečanje veteranov obeh veteranskih organizacij. Prireditev je potekala na Trgu osamosvojitve v Mozirju, na sam predvečer državnega praznika 24.6.2013. V kulturnem programu so nastopali člani vokalne skupine Koledniki iz KD Jurij, učenci OŠ Mozirje, Godba Zgornje savinjske doline in veteran, član PVD Sever za celjsko območje Franc Brane Gradišnik. Zbrane je pozdravil župan občine Mozirje Ivan SUHOVERŠNIK in predsednik PO Zahodne Štajerske Zdenko TERPIN. Slednji je poudaril, da nam samostojna država ni bila podarjena, naša predstava o lastni državi pa vsekakor ni bila niti malo podobna državi, kakšno je politika iz nje uspela narediti v preteklih letih.



Slavnostni govornik, podpredsednik PVD Sever za celjsko območje mag.   Darko REPENŠEK  se je v svojem govoru dotaknil časa izpred 22 let, ko so sanje, zaradi katerih so umirali naši predniki, postale resničnost.  Govor z njegovim dovoljenjem  v celoti objavljamo pod tekstom.

Obe veteranski organizaciji sta po slovesnosti podelili priznanja zaslužnim članom in ostalim, ki so pripomogli k dobremu delu in ugledu organizacij.

Predpraznični večer so zaključili z družabnim srečanjem članov obeh organizacij.


Govor podpredsednika društva mag. Darka Repenška

Pozdravljeni cenjene kolegice veteranke in kolegi veterani,

gospa županja in gospodje župani občin Zgornje Savinjske doline, načelnica UE Mozirje,pozdravljeni vsi prisotni na tej proslavi ob Dnevu državnosti in na srečanju zgornjesavinjskih veteranov vojne za Slovenijo.

 Jutri, 25. junija,  praznujemo  Dan državnosti. Obeležujemo spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan je bila sprejeta Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.

 Učbenik »Koraki v času 20. stoletja« avtorjev dr. Dolenca, dr. Gabriča  in Rodeta osamosvojitveno dogajanje Slovencev opisuje oz. poučuje takole:

 »Slovenska skupščina je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost Slovenije in prevzela nadzor nad svojimi mejami. Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti. 27. junija so se začeli oboroženi spopadi med jugoslovanskimi enotami ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo. Jugoslovanski vojaški poseg je bil slabo pripravljen, saj so podcenjevali slovensko pripravljenost za obrambo samostojnosti. Mnogi jugoslovanski vojaki  niso vedeli, za kaj se borijo, in so se predajali slovenskim silam. Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh zaustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa blokirali v vojašnicah. Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice.

 Hkrati z oboroženim spopadom je potekala tudi diplomatska dejavnost. Zaradi vojaškega posredovanja jugoslovanske strani in odločnosti, s katero je Slovenija branila pravico do samoodločbe, je njen mednarodni ugled naglo rasel. Tudi v tujini so na osamosvajanje demokratične države gledali z večjimi simpatijami. Na začetku julija 1991 je po posredovanju Evropske skupnosti prišlo na Brionih do pogajanj med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t.i. brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina. Z njo je Slovenija sicer uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njeno izvajanje. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo. Ko je oktobra 1991 trimesečni rok potekel, je Slovenijo v koprskem pristanišču zapustil zadnji jugoslovanski vojak. Slovenija je uvedla svojo denarno valuto, tuji diplomati pa so imeli redne stike s slovenskim državnim vodstvom.

 Slovenija je bila jeseni 1991 že samostojna država, a je morala še čakati na priznanje najpomembnejših držav sveta. 15. januarja 1992 jo je priznala večina članic Evropske skupnosti. Samostojno Slovenijo so priznale vse najpomembnejše države (npr. stalne članice Varnostnega sveta OZN) in 22. maja 1992 je Slovenija postala 176. članica OZN. Tega dne je pred sedežem organizacije v New Yorku zaplapolala tudi slovenska zastava.«

 Ali je zapisano v učbeniku dovolj za realno seznanitev mladih generacij in naših zanamcev o osamosvojitvenih procesih, ko se je obranila samostojnost Slovencev, prepuščam vam samim, vsakemu posebej. Morda bo dovolj čez 100 in več let, morda za čas, ko generacije tik pred, med in po teh pomembnih, najpomembnejših dogodkih v zgodovini samostojnosti slovenskega naroda ne bo več. Zame pa to za čas, ko generacija, ki je to doživela, zagotovo ni dovolj.  Prav zato smo veteranke in veterani iz tistega časa poklicani in si bomo oz. si moramo prizadevati našim zanamcem zapusti zgodovinski zapis resničnosti in realnosti tistega časa, ko se je rodila naša samostojna slovenska država.

 Kakor koli že,  na dan 25. junija, pred 22. leti smo torej dobili to, kar smo sanjali stoletja - svojo samostojno, suvereno in demokratično državo Slovenijo. Sanje, za katero so naši predniki umirali, so postale resničnost.

 Tako jutri praznujemo 22. rojstni dan  naše samostojne  Republike Slovenije - Dan državnosti. Želim in privoščim vam, da bi ga praznovali  ponosno, ob zavedanju, da smo pred 22 leti takratni miličniki  skupaj z ostalimi zaposlenimi  v Organih za notranje zadeve in skupaj s pripadniki  Teritorialne obrambe, ter ob  pomoči številnih prebivalcev Slovenije začeli oborožen spopad za obrambo naše komaj razglašene samostojne  Republike Slovenije.

 Ob vsem tem ponosu, ki nas navdaja in navdihuje  ne smemo nikoli pozabiti na vse tiste, ki so se skozi zgodovino  Slovencev  trudili in prizadevali za obstoj slovenskega naroda in za njegovo  samostojnost. Spoštovati moramo prav vse tiste, ki so se z  peresom, besedo, umetnostjo ali puško  borili za ta cilj.  Nam je pripadla  le čast in odgovornost, da smo  njihovo delo dokončali.

 Spoštovani,

 številne slovesnosti potekajo v teh dneh. Nekateri so  poskušali med veterane in domoljube  zasejati seme razdora, vendar jim to ni uspelo. Pravi veterani in pravi domoljubi spoštujemo boj generala Maistra in njegovih enot  za obrambo severne meje. Zagotovo brez njih  Slovenija ne bi bila takšna, kot je danes. Spoštujemo  boj organizacije TIGER, prvih borcev  proti fašizmu. Spoštujemo  borce in vrednote NOB, saj so bili v 2. svetovni vojni  na strani protifašistične in protinacistične zmagovite koalicije narodov.

 Pietetno in z vsem dolžnim spoštovanjem se klanjamo vsem padlim, ki so na oltar domovine v boju proti agresorjem in domačim izdajalcem položili svoja življenja.

 In ne nazadnje  spoštujemo naše kolege veterane, prostovoljce in vse tiste s katerimi smo z ramo ob rami  branili samostojnost Slovenije leta 1991. Naj izrazim zadovoljstvo, da prijateljstvo in sodelovanje med policisti in vojaki, ki smo ga zgradili v dolgih pripravah na vojno in v vojni  za Slovenijo, živi še danes in da skupaj negujemo spomin na trenutke našega skupnega delovanja in življenja.

 TAKI SMO PRAVI VETERANI IN PRAVI DOMOLJUBI.

 Člani Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje v teh dneh praznujemo še posebej, saj smo pred 15 leti policisti, ki smo bili udeleženi v vojni za Slovenijo na območju takratne UNZ Celje, ustanovili svoje veteransko društvo. Društvo ima trenutno preko 740 članov in aktivno deluje na področju vojnega veteranstva. Društvo pri svojem poslanstvu uspešno sodeluje s sorodnimi organizacijami, državnimi organi in lokalnimi skupnostmi. Čestitam za uspešno delovanje tudi članom tukajšnjega odbora, Odbora Mozirje.

 Za konec želim z vami o domovini deliti nekaj misli, ki sem jih pripravil svojemu ministru za zahvalo letos nagrajenim učenkam in učencem slovenskih osnovnih šol, ki so sodelovali v literarnem natečaju »Moja rodna domovina« :

 »Slovenija je naša domovina, ena in edina. Je naš dom, so naši starši in prijatelji, gore in morje, travniki in reke.

 Domovina so korenine, ki nas bogatijo in napajajo s ponosom. Daje nam moč in samozavest na vsakem koraku naše življenjske poti.

 S slovensko besedo že stoletja ohranjamo spomine, ustvarjamo sedanjost ter snujemo sanje. Veseli me, da mladi svojo domovino cenite in jo s srčno milino tako lepo opisujete in doživljate.

 Spoštovanje do domovine negujte še naprej, ponosno in samozavestno.«

 Slednje namenjeno osnovnošolcem lahko ponosno namenim tudi vsem vam, vsem nam.

 Prijetno praznovanje vam želim.

 

Naj živi samostojna Slovenija, naj živi slovenski narod !

 


Comments