Novice‎ > ‎Novice 2013‎ > ‎

Proslava ob 15. obletnico delovanja društva v Podčetrtku

objavljeno: 30. jun. 2013 07:23 avtor: PVD sever Celje   [ posodobljeno 30. jun. 2013 07:23 ]
Policijsko veteransko društvo Sever za celjsko območje letos praznuje 15. obletnico delovanja. Društvo je bilo ustanovljeno 23. junija 1998 po reorganizacije Združenja Sever, ki se je iz društva preoblikovalo v zvezo društev. Deluje na območju upravnih enot Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec. V društvo je včlanjenih 715 članov, večina vojnih veteranov, ki so v času demokratičnih procesov delovali kot aktivni ali rezervni miličniki, ali so s svojim delovanjem kako drugače prispevali k osamosvojitvi Slovenije.

Obletnico delovanja smo obeležili v okviru osrednje občinske slovesnosti ob dnevu državnosti v petek, 21.6.2013 na ploščadi Lipa v Termah Olimia, na prostoru, kjer stoji tusdi spomenik osamosvojitveni vojni. Proslave so se udeležile delegacije odborov, še posebej pa smo vabili ustanovitelje društva Franca in Gabrijelo Bevc, Aleksandra Cvara, Milana Esa, Krsta Krivokapiča, Ivana Mlaska, Bernardo Pečovnik, Ludvika Petriča, Iztoka Rumpfa, Ivana Ržena in Bojana Vrečiča. Z veseljem smo v naši sredini pozdravili predsednika ZS MIha Molana, direktorja PU Celje Jožeta Senico in Damijana Turka iz PU Celje,člane sorodnih veteranskih organizacij,  še posebej pa se zahvaljujemo gostitelju, županu občine Podčetrtek Petru Misji, ki je zbrane pozdravil in jim zaželel dobrodošlico v Podčetrtku.

Slavnostni govornik je bil prvi predsednik društva in eden od ustanoviteljev Franc Bevc, ki se je dotaknil časa, ko se je rojevala samostojna Slovenija in vloge miličnikov ter začetkov delovanja društva.


Z njegovim dovoljenjem govor v celoti objavljamo na koncu članka.






Program je povezoval Darko Pepevnik, v kulturnem programu pa so sodelovali pevski zbor OŠ Podčetrtek, pod vodstvom zborovodkinje Mihaele Pihler, pokazali pa so se tudi otroci iz vrtca Podčetrtek pod mentorstvom Urške Sovinc in Pristava pri Mestinju, ki so svojo točko pripravili s pomočjo Stanke Filipančič in Dragice Koprivc. V goste so prišli in nekaj zapeli zakonca Majda in Marjan Petan in Brane Gradišnik ter Pevski zbor obrtnikov Šmarje.

Na prireditvi so člani OZVVS Šmarje pri Jelšah podelili nekaj priznanj svojim članom.

Še enkrat se zahvaljujemo Občini Podčetrtek in županu Petru Misji za sodelovanje in pomoč pri izvedbi slovesnosti.



Govor Franca BEVCA:

Spoštovani udeleženci današnje slovesnosti,

 25. junija bo imela naša država rojstni dan, že 22. Na ta dan praznujemo dan državnosti, kot spomin na sprejete vse potrebne akte v takratni Skupščini RS, ki so Slovenijo formalno ločili od prejšnje skupne države Jugoslavije in jo kot državo popeljali v Svet. Postala je nov subjekt v mednarodnih odnosih in samostojna podoba na zemljevidu Evrope in Sveta. Kmalu so jo priznale vse pomembne države. Postala je članica OZN in se hitro vključevala v druge pomembne mednarodne organizacije. Mednarodno povezovanje je uspešno zaključila z vstopom v NATO in EU, leta 2007 pa še s prevzemom denarne enote EVRO in z vstopom v Schengenski sporazum. Ta nam je omogočil prosto gibanje po skoraj celi Evropi. Pomembno se mi zdi tudi članstvo v OECD – Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj, v katero smo bili sprejeti leta 2010.

 Kako pa smo ta razvoj doživljali prebivalci in državljani RS? Nove države smo si zelo želeli. To smo dokazali že pol leta prej, ko smo se množično udeležili referenduma - plebiscita in se z veliko večino odločili za samostojno pot.  Po razglasitvi državnosti se je Slovenija razvijala in tudi korenito spreminjala. Živeli smo boljše in tudi z novo državo smo bili zadovoljni, čeprav smo imeli mešane občutke glede odločitev o privatizaciji družbene lastnine, denacionalizaciji po drugi svetovni vojni zaplenjenega premoženja, o prodaji pomembnih podjetij in še bi lahko našteval. Tudi številne afere so močno vplivale na razpoloženje državljanov. Kljub temu smo bili zadovoljni in tudi političnih intrig, ki spremljajo zahodni tip parlamentarne demokracije, smo se navadili in jih sprejeli.

 Glede na dogajanje v zadnjem letu pa menim, da je številnim ljudem takšno stanje ne ustreza in so pripravljeni z radikalnimi ukrepi  spremeniti obstoječe stanje. To izpričujejo tudi nastala številna gibanje in napovedi ustanavljanja novih političnih strank. Smo se naveličali lastne države, kot koncem osemdesetih let prejšnjega stoletja? Menim, da ne. Na razpoloženje državljanov vsekakor bistveno vplivajo dejstva o tem, kako živimo. Vsekakor živimo slabše kot smo pred nekaj leti in niti ni pomembno kdo je kriv za to, ali svetovna gospodarska krizna ali slabe odločitve naših državnih organov. Na svetovno dogajanje ravno nimamo kakšnih posebnih možnosti vplivanja, laže pa stresemo jezo na predstavnike države in njenih organov, ali lokalne samouprave. Razliko med dogajanji pred več kot dvajsetimi leti in danes vidim v tem, da smo takrat rešitev nastalih problemov, tudi ekonomske narave, videli v ustvarjanju lastne države, danes pa imamo svojo državo radi,  želimo si le boljšega vodenja in sprejemanja pravih, torej boljših odločitev.

 Na današnji slovesnosti so prisotni številni vojni veterani in veteranke, ki so to postali v zvezi z nastajanjem slovenske države.

Zaslužijo si posebno pozornost, saj so za državo v najbolj kritičnih trenutkih dali na razpolago največ kar imajo, svoje življenje. Za državo so zapustili dom, otroke, partnerje in starše. Številni so zapustili svoja redna delovna mesta. To odrekanje ni trajalo le 10 dni, kot nekateri radi, s časovnim vidikom trajanja vojne za Slovenijo, zmanjšujejo njen pomen. Dejavnosti za nastajanje države so trajale dalj časa in ves ta čas je bila velika nevarnost, da bo jugoslovanska oblast posredovala z vojsko. Vse pridobitve demokratizacije Slovenije je bilo potrebno ves čas varovati z enako silo, kot jo je ogrožala, tudi z orožjem.

 Policisti se radi spominjamo dejavnosti, ko smo leta 1989 odločno z vsemi sredstvi, ki smo jih takrat imeli, podprli slovenski NE prihodu »mitingašev« v Ljubljano ali kamorkoli drugam v Sloveniji. Prav nič še ni zbledel spomin na »teritorialce«, takrat edine slovenske vojake, ki so maja 1990 rekli NE oddaji svojega orožja  v skladišča pod ključem JA. Projekt MSNZ, v mislih imam dejavnosti za ustvarjanje nove slovenske vojske, poleti in jeseni istega leta, ima v našem spominu visoko mesto med vsemi aktivnostmi v procesu osamosvajanja Slovenije. Teritorialci in miličniki smo v tem procesu stkali zelo tesne vezi, ki so bile močna opora pri načrtovanju aktivnosti in samem delovanju v vojni za Slovenijo.

 Z nekaj besedami se ne da povedati vsega, kar smo storili v jeseni 1990 in spomladi 1991, ko smo se pripravljali na zadnji korak v samostojno državo, razglasitev državnosti. V zraku je tudi ves ta čas visela grožnja, da bo JA posredovala. Žal se je to zgodilo naslednji dan po razglasitvi državnosti, torej 27. junija, na Primorskem že dan prej. Takrat smo izkoristili priložnost in se izkazali. Imeli smo pogum in voljo, da nas nič ni moglo ustaviti. Še posebej sem ponosen, da smo v tem zanosu znali ravnati modro in orožja nismo uporabljali brez potrebe, tudi, ko smo že bili v premoči. To se je najbolje izkazalo z ravnanjem z vojnimi ujetniki. Policisti in vojaki smo svoje obveznosti resnično opravili z odliko. Pri tem ne bi smeli pozabiti vseh tistih, ki so nam pri tem poslanstvu pomagali. Veliko jih je in bi jih tokrat težko našteval. Lahko pa jim še enkrat rečem HVALA.

 Na današnji slovesnosti še dodatno praznujemo člani Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje, saj smo pred 15 leti policisti, ki smo bili udeleženi v vojni za Slovenijo na območju takratne UNZ Celje, ustanovili svoje veteransko društvo. Na veteranskem področju smo organizirano delovali že od leta 1992 naprej, ko so sodelovali v iniciativnem odboru za ustanovitev veteranske organizacije policistov in vojakov, sodelujočih v osamosvojitveni vojni. Poskus zaradi številnih okoliščin ni uspel. Tako so vojaki oktobra 1993 ustanovili svoje društvo, policisti pa marca 1994 z imenom Združenje Sever. Društvo je bilo enovito za območje cele države, na širšem celjskem območju pa smo imeli Regionalni odbor Celje kot metodo dela. Po štirih letih se je Združenje Sever preoblikovalo v zvezo društev, člani Regionalnega odbora Celje pa smo se registrirali kot samostojno društvo.  Društvo ima trenutno preko 700 članov in aktivno deluje na področju vojnega veteranstva. Med največje uspehe lahko štejemo izdajo zbornika »Da ne pozabimo«,  v katerem je prikazano predvsem delo policije pri osamosvajanju RS na območju takratne UNZ Celje. Društvo pri svojem poslanstvu uspešno sodeluje s sorodnimi organizacijami, državnimi organi in lokalnimi skupnostmi. Čestitam za uspešno delovanje društva. Vzdušje v društvu kaže, da bo društvo uspešno tudi v prihodnje.

 Na koncu naj izrazim zadovoljstvo, da prijateljstvo in sodelovanje med policisti in vojaki, ki smo ga zgradili v dolgih pripravah in v vojni  za Slovenijo, živi še danes in da skupaj negujemo spomin na svetle trenutke našega življenja.

Spoštovani,

 dan državnosti je praznik, ki nas spominja na zelo težke in tudi zelo lepe trenutke našega življenja. Spominja nas, da smo enotni močni in nepremagljivi. To nam je lahko v oporo tudi za ravnanje danes, ko se srečujemo s številnimi problemi družbene in osebne narave. S skupnimi močmi bomo zmogli zagotoviti boljši jutri sebi in mlajšim generacijam.

 Vsem čestitam ob dnevu državnosti, posebno čestitko pa namenjam policistom, ki 27. junija praznujejo še svoj stanovski praznik. Želim vam veliko prijetnih trenutkov na današnjem srečanju.

 

Hvala za poslušanje!











Več si lahko ogledate na portalu Kozjansko info na povezavi:
http://www.kozjansko.info/aktualno/podcetrtek/7446-proslava-ob-dnevu-drzavnosti-in-15-obletnici-zdruzenja-sever-za-celjsko-obmocje-v-podcetrtku-fotovideo.html



Comments