Novice‎ > ‎Novice 2015‎ > ‎

Polaganje venca v spomin 100 frankolovskim žrtvam v Grabnu pri Stranicah

objavljeno: 15. feb. 2015 00:04 avtor: PVD sever Celje   [ posodobljeno 15. feb. 2015 04:50 ]


Delegacija društva se je tudi letos udeležila  slovesnosti ob 70 obletnici poboja 100 frankolovskih žrtev v Grabnu pri Stranicah.  ki jih je okupator pobil iz maščevanja za partizansko zasedo v soteski Tesno, v katero je 2. februarja 1945 med vožnjo s svoje poroke padel eden najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, celjski okrožni vodja in deželni svetnik Anton Dorfmeister, ki je za posledicami ran naslednjega dne umrl v celjski bolnišci. Najmlajši talec je imel  komaj 16, najstarešji pa 64 let.


Uvodno himno je zaigral kvartet trobil Policijskega orkestra.


Talcem se je poklonil tudi predsednik države Borut Pahor. V svojem govoru je dejal, da frankolovske žrtve niso naredile nič narobe, le tragična usoda jih je postavila v čas druge svetovne vojne. Na koncu je pozval k strpnosti, sožitju, medsebojn
em razumevanju ne glede na razlike, ki so med nami, k spravi, k vsemu tistemu, kar nam omogoča, da se kot narod ob najpomembnejših vprašanjih vendarle postavimo enotno za svoje narodne cilje
Vence so položili predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, veleposlanica Zvezne republike Nemčije, dr. Anna Prinz, župani in predstavniki občin Celje, Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje, Vojnik in Žalec, predstavniki Zveze združenj borcev za vrednote NOB Celje, Veteransko društvo Sever za Celjsko območje in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Celje in Slovenske Konjice.


Slavnostni govornik je bil  dr. Tone Kregar iz Muzeja novejše zgodovine v Celju, ki je  izpostavil, da zmaga nad fašizmom ni pomenila zgolj konca do zdaj najhujšega in najbolj krvavega spopada v zgodovini človeštva, temveč je obenem postavila tudi temelje izgradnje boljšega in pravičnejšega sveta, v katerem bi ljudje, narodi in države presegli zgodovinske razmere in sovraštva ter svoje medsebojne odnose urejali na demokratičen, strpen, povezovalen, predvsem pa miren način.

Frankolovske žrtve pa so bile po njegovih navedbah različnih svetovnih nazorov in opredelitev, komunisti in kristjani, verni in neverni. "Predvsem pa je vsakdo izmed njih bil osebnost z lastno življenjsko zgodbo, upi, strahovi in hrepenenji - nekogaršnji mož, sin, oče ali brat. Čeprav so predstavljali vzorec takratne slovenske družbe in človeka, dejansko niso bili prav nič drugačni od nas, tukaj in zdaj," je dodal Kregar.

Po njegovih besedah slovenski upor proti okupatorju med drugo svetovno vojno, kljub vsem obsojanja vrednim - zlasti ideološkim skrajnostim in stranpotem ostaja pomembno zgodovinsko poglavje ter eno glavnih sidrišč naše sodobne identitete.

Za zaključek so pevci Celjskega okteta zapeli dve domoljubni pesmi Slovenec sem  Oj, Triglav moj dom.

Ob koncu žalne komemoracije je celjski škof, msgr. Stanislav Lipovšek blagoslovil grobova stotih frankolovskih žrtev
Comments