Novice‎ > ‎Novice 2015‎ > ‎

Udeležili smo se slovesnosti v počastitev dneva suverenosti v Novem mestu

objavljeno: 23. nov. 2015 08:55 avtor: PVD sever Celje   [ posodobljeno 23. nov. 2015 08:56 ]
Avtor/Vir: Anton Pozvek

Obeleževanje odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije je v preteklih letih potekalo različno, na različnih krajih in v različnih organizacijah. Vsakoletne slovesnosti potekajo v organizaciji Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Zveze policijskih veteranskih društev SEVER. Leta 2009 je bila slovesnost v Vipavski vojašnici, 2010 v Mariborski Kadetnici, 2012 v Radencih, 2013 v Cerkljah ob Krki in 2014 v Radovljici. Za obeleževanje okroglih obletnic pa sta do sedaj menjaje skrbeli MNZ in MO. Vsakih pet let je tako slovesnost v Kopru - zadnja je bila leta 2011 na stadionu Bonifica v Kopru.

Letošnja slovestnost je bila v soboto, 24. oktobra 2015, ob 13. uri, v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Organizirali sta jo Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto, Pokrajinskim odborom ZVVS Dolenjska in Policijskim veteranskim društvom Sever Dolenjska in Bela krajina. 

Uvodni nagovor je pripadel županu Gregorju Macedoniju. Slavnostni govornik je bil prof. dr. Anton Bebler. Slovesnsot sta povezovali Nina Štampohar in Klavdija Kotar. V kulturnem programu so sodelovali kvintet Policijskega orkestra in člani folklornega društva Kres z vodilno, tamburaško in veteransko skupino.

Dan suverenosti je dan spomina nad zmago nad Jugoslovansko ljudsko armado in njen umik z ozemlja Republike Slovenije. Odhod zadnjega jugoslovanskega vojaka predstavlja tudi vrh procesa slovenske osamosvojitve.  

Pravno formalno je postala Slovenija suverena država 25. junija 1991 z razglasitvijo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Takrat je v Sloveniji še vedno pod budnim nadzorom obrambnih in varnostnih sil Republike Slovenije delovala Jugoslovanska ljudska armada. 25. oktobra 1991 pa je ob 23.45 uri slovensko ozemlje zapustil zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade, takrat že nam tuje vojaške sile. Na ta dan je Slovenija tudi dejansko postala suverena država. Od tega trenutka je samo teritorialna obramba oziroma slovenska vojska skrbela za obrambno varnost, slovenska policija in drugi organi pa za notranjo varnost Republike Slovenije.

Zato so veterani vojne 1991, združeni v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo in v Zvezi policijskih veteranskih društev Sever, decembra 2014 državnemu zboru predlagali, da stori vse, da ohranimo Slovenijo suvereno v skupnosti enakopravnih in demokratičnih evropskih narodov. Čeprav se je bilo ob vstopu v Evropsko unijo in Zvezo NATO treba odreči delu suverenosti, posebej na obrambnem, varnostnem in monetarnem področju, pa veterani ne pristajajo na odrekanje svoje suverenosti »po koščkih«. In veterani vojne 1991 so predlagali, da državni zbor 25. oktober razglasi za dan suverenosti.

Pobudo je parlament v začetku letošnjega leta na pobudo skupine poslancev s prvopodpisanim Marjanom Dolinškom sprejel skoraj soglasno. 

Tako od letos ne bomo več praznovali 25. oktobra kot dneva odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade, temveč kot dan suverenosti.

Dan suverenosti naj bo za državljanke in državljane prazničen in slavnosten dan, ko smo si po stoletjih boja izborili suvereno državo. To naj bo dan spomina na čase enotnosti, ponosa in samozavesti na vse, kar nas je kot narod ohranjalo in ohranilo skozi stoletja.

 

Dokončen umik JLA z ozemlja Republike Slovenije leta 1991 je bil zaključek oborožene obrambe procesov slovenske osamosvojitve. Dogodki, ki jih povezujemo z osamosvojitvenimi procesi, so se začeli že s preprečitvijo t.i. mitinga resnice v Ljubljani leta 1989, nadaljevali so se s prvimi demokratičnimi večstrankarskimi volitvami aprila 1990, z razoroževanjem teritorialne obrambe, ustanovitvijo manevrske strukture narodne zaščite, plebiscitom in vojno za samostojno Slovenijo 1991. S sklepnim dejanjem, odhodom JLA iz Slovenije, je proces osamosvojitve prešel v zaključno fazo, ko je bila potrebno le še pridobiti mednarodno priznanje nove države.

Iz pristanišča v Kopru se je JA začela umikati 20. oktobra 1991, kot zadnji dan umika pa je bil določen 25. oktober. Že 21. oktobra je v Luko Koper priplula vojaška ladja Galeb, ki je na krov sprejela nekaj čez tisoč vojakov JA. V naslednjih dneh so v Koper pripluli še črnogorski trajekt Sveti Štefan in dve vojaški transportni ladji. 25. oktobra je v Koper priplul tudi malteški trajekt Venus, ki je vkrcal še zadnje vojake JLA, ki so ozemlje Slovenije zapustili istega dne ob 23.45 uri, ladja pa je slovensko morje zapustila v prvih minutah 26. oktobra 1991.

Zadnji vojaki JLA so se umikali iz vseh vojaških objektov na območju Republike Slovenije. Čas do dokončnega umika je bil za pripadnike TO in policiste poln negotovosti, napetosti, nevarnosti izbruha novih oboroženih spopadov, pogajanj in nenazadnje prevzemanja izpraznjenih vojaških objektov v varovanje in upravljanje. Vojaške enote so zapuščale tudi vojaške objekte na območju Dolenjske in Bele krajine, česar se bomo spomnili tudi na tokratni slovesnosti v Novem mestu. Kraj letošnjega praznovanja prav zaradi dogodkov v času osamosvajanja torej ni izbran naključno.

V času od 8. do 15. avgusta 1991 je z Dolenjske in iz Bele krajine Jugoslovanska ljudska armada odpeljala oborožitev, opremo, strelivo, minsko eksplozivna sredstva in gorivo z 11 vlakovnimi kompozicijami v skupno 367 vagonih:

- iz Mokronoga 3 vlakovne kompozicije s skupno 46 cisternami goriva,

- iz Črnomlja 2 vlakovni kompoziciji s 53 vagoni opreme, oborožitve in streliva,

- iz Novega mesta 4 in iz Straže 1 vlakovno kompozicijo s skupno 251 vagoni oborožitve, opreme in streliva ter iz Ortneka 1 vlakovno kompozicijo s 17 cisternami goriva.

Poleg prevozov po železnici, kjer so prevažali predvsem težko oborožitev, strelivo in pogonsko gorivo – nafto in bencin –, so lažjo tehniko in logistično opremo prevažali z večjimi tovornimi vozili in vlačilci. Večino prevozov je bilo opravljenih na območje osrednje Srbije, v Gornji Milanovac, nekaj količin je bilo deponiranih v Bosno.

Deklaracija, ki je bila sprejeta na Brionih 7. julija 1991 in tri dni pozneje potrjena v slovenski skupščini, je pomenila trimesečni moratorij za sprejem kakršnih koli političnih in vojaških odločitev, ki bi vodile Slovenijo v nadaljnje osamosvajanje.

Za nadzor nad vojaškim premirjem in moratorijem nad osamosvojitvenimi dejavnostmi so bili zadolženi opazovalci evropske skupnosti. Natančno dva meseca po sprejemu Brionske deklaracije 7. septembra 1991 je v dopoldanskem času na Pokrajinski štab Teritorialne obrambe v Novo mesto nenapovedano prišla petčlanska skupina evropskih opazovalcev. Na sestanek so poleg predstavnikov Pokrajinskega štaba Teritorialne Obrambe Novo mesto povabili še predstavnike Uprave za notranje zadeve Novo mesto in Občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo Novo mesto.

Namen nadzora je bil ugotoviti potek izvajanja sklepov Brionske deklaracije predvsem v tistih točkah, ki se nanašajo na deblokado vojašnic, vračanje pripadnikov JLA v vojašnice in deaktiviranje TO oziroma njihovo vračanje na izhodiščne točke. Ker sta minila že dva meseca po sprejetju deklaracije, so se stvari na terenu že dodobra ustalile. JLA se je že nekaj časa umikala z območja Republike Slovenije, zato je bil sestanek kmalu zaključen. Naslednja točka obiska je bila Vojašnica Milana Majcna v Bršljinu. Večina vojske in opreme je bila že preseljena v Gornji Milanovac v Srbiji, ostalo je le še toliko starešin in vojakov, kolikor jih je bilo potrebnih za varovanje in dokončanje preselitve.

Po sestanku v pisarni nekdanjega komandanta garnizije je komisija obiskala skladišča v Češči vasi, kjer je bila skladiščena logistična oprema TO Novo mesto. Vrata skladišč so bila zapečatena. Ko so jih morali oficirji odpreti, je nastala negotovost, ker nihče ni bil prepričan, če ta niso minirana 'na poteg'. Odpirali so jih z največjo previdnostjo. Da je bil preplah upravičen, se je pokazalo kmalu, saj je smrad razpadajoče srne, ki je naletela na nastavljeno mino na minskem polju, ki je bilo postavljeno z namenom preprečitve dostopa do skladišč TO, to dokazoval. Na nevarnost je korektno opozoril oficir in povedal, da min ne morejo odstraniti, ker nimajo načrta, oziroma nihče v vojašnici ne ve, če so bili načrti postavitve minskega polja sploh izdelani.

V naslednjih dneh so bili komisijsko prevzeti vojašnica in skladišča goriva v vojašnici Puščava pri Mokronogu ter vsa vojaška stanovanja na območju Dolenjske. Potek prevozov enot JLA skozi območje Dolenjske in Bele krajine je potekal brez večjih posebnosti.  

Delegacija društva s kolegi OZVVS Celje



Comments