Spominska slovesnost na Stranicah

V soboto 9.2.2019 se je delegacija našega društva udeležila komemoracije pri grobovih 100 frankolovskih žrtev v Grabnu pri Stranicah. Letos mineva 74 let od enega najhujših zločinov nemških okupatorjev pri nas, ki so ga zagrešili 12. februarja 1945.


Le 86 dni pred koncem druge svetovne vojne so nacistične oblasti kot povračilni ukrep zaradi napada 13. Bračičeve brigade XIV. divizije na oboroženi konvoj svojih vozil deset dni prej, v katerem je bil ubit celjski okrožni vodja Anton Dorfmeister, ukazale na kraju dogodka obesiti na obcestne jablane sto slovenskih domoljubov, večinoma ujetih borcev in aktivistov, zaprtih v celjskem, mariborskem in trboveljskem zaporu, starih od 18 do 58 let. Zakopali so jih v množični grobišči. Nanju so domačini skrivoma skoraj takoj postavili lesena križa, kmalu po vojni pa so ju takratne oblasti nadomestile s spomenikoma z rdečo zvezdo. Med obema grobiščema so leta 2000 postavili spominsko obeležje z obema stiliziranima simboloma in imeni vseh žrtev, štiri leta kasneje pa so na drugi strani ceste uredili še muzej, posvečen tragičnemu dogodku.

Slavnostni govornik na letošnji spominski slovesnosti je bil predsednik vlade Marjan Šarec. V kratkem govoru je uvodoma podal ugotovitev, da je zgodovina človeštva žal bolj zgodovina vojn kot miru in da je bilo 20. stoletje najbolj krvavo doslej: "Vojno je lahko začeti, a težko končati, čeprav ne prinese nič dobrega. Vprašanje, kako je to sploh mogoče, pa si danes večina postavlja iz naslonjača pred televizorjem. Tudi zato me boli sprevračanje zgodovine, češ, zakaj smo se sploh upirali, če pa bi lahko tudi počakali, da to namesto nas stori kdo drug. Kolaboracija ni nikoli sprejemljiva, a tudi zgolj naivnost je napaka; zato še vedno potrebujemo tako Slovensko vojsko kot domoljubje - ki pa ni nacionalizem. NOB je bil častno in veličastno dejanje za osvoboditev domovine. Niti takrat je ni bilo in niti zdaj ni dileme med 'smrt fašizmu' in 'hoditi v cerkev', saj ne upor ne vera ne učita zla in sovraštva. NOB je edini mednarodno priznani boj proti okupatorju pri nas - čeprav so se dogajale tudi napake in celo zločini, še posebno v obdobju po vojni. A to nikakor ne sme zasenčiti vrednot NOB. Povsem nesmiselni in zgrešeni so tudi ideološki prepiri o rdeči zvezdi. Ta je bila takrat pač simbol boja za svobodo in to bo tudi ostala, pa če jo še tako retuširamo."